APDEJT.si

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

V Essnu v Nemčiji je 17-letni Kosovar hudo ranil 45-letno učiteljico, ko jo je večkrat zabodel v poklicni šoli. Napadalca so med aretacijo ustrelili in ranili. Policija še ne pozna motiva napada. Preiskava dogodka poteka.

Po nesreči vzpenjače v Lizboni, v kateri je umrlo 16 ljudi, so razkrili, da je med žrtvami tudi ameriški državljan. Skupno število poškodovanih je 21, portugalske oblasti pa so sporočile, da bo preliminarno poročilo o nesreči pripravljeno v šestih tednih. Razbitine so odstranili.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Število smrtnih žrtev nesreče tramvaja Elevador da Gloria v Lizboni se je povečalo na najmanj 16 ali 17. Med žrtvami je tudi nemški turist, ranjena pa sta njegova žena in triletni sin. Razkrito je bilo ime prve žrtve. Portugalske oblasti preiskujejo vzrok nesreče.

Število smrtnih žrtev nesreče vzpenjače v Lizboni je naraslo na 17, ranjenih je 21 ljudi. Med njimi je tudi francoska državljanka. Portugalska je razglasila dan žalosti. Priče so opisale dogajanje kot grozljivo, vzpenjača naj bi se sesula kot škatla. Oblasti bodo preiskale vzrok nesreče.

V nesreči znamenite vzpenjače Glória v Lizboni je umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je ranjenih. Po poročanju reševalnih služb je vzpenjača iztirila in trčila. Po poročanju RT.com naj bi bilo mrtvih najmanj 15 ljudi, 18 pa ranjenih.

Benjamin Netanjahu je belgijskega premierja označil za 'šibkega' po napovedi Belgije, da bo priznala Palestino. Hkrati je izraelska notranja varnostna služba Shin Bet sporočila, da je preprečila načrt Hamasa za atentat na ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira. Skrajno desničarski minister Bezalel Smotrich je predstavil načrt za aneksijo skoraj celotne Zahodne obale. V Jeruzalemu je bilo aretiranih 13 protestnikov, ki so protestirali proti avtoritarnemu režimu na strehi Narodne knjižnice.

Slovaškega premierja Roberta Fica kritizirajo zaradi njegove zunanje politike, ki naj bi bila preveč neodvisna in naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost, ker se Fico 'klanja' Putinu, in so naslovili pismo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu. Evropski opazovalci obravnavajo Ficov odnos do Putina in njegovo vplivanje na slovaško zunanjo politiko.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Močni sredozemski vetrovi so prisilili flotiljo, ki je prevažala humanitarno pomoč in več sto pro-palestinskih aktivistov, med njimi tudi okoljevarstveno aktivistko Greto Thunberg, da se je vrnila v Barcelono.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Več kot 150 medijev iz približno 50 držav, med njimi La Libre Belgique, elDiario.es in Lusa, se je pridružilo globalni pobudi Reporterjev brez meja za protest proti ubijanju novinarjev v Gazi. Mediji zahtevajo konec nasilja nad novinarji in pozivajo k dostopu mednarodne javnosti do palestinske enklave. Pobuda opozarja na več kot 210 ubitih novinarjev v Gazi.

Ob obali Mavretanije se je pred več kot 48 urami potopila ladja, na kateri je bilo 160 ljudi. Uradno je potrjenih 49 smrtnih žrtev, približno sto ljudi pa še vedno pogrešajo. Nesreča se je zgodila v noči iz torka na sredo.

Severna Koreja je ostro kritizirala južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga zaradi njegovih izjav o denuklearizaciji Korejskega polotoka, ki jih je podal med obiskom v Združenih državah Amerike. Severna Koreja je poudarila, da nikoli ne bo opustila jedrskega orožja in označila Leejeve pripombe za hinavske.

Republika Moldavija je praznovala 34. obletnico razglasitve neodvisnosti. Državno vodstvo je ob tej priložnosti položilo cvetje k spomeniku "Žalostna mati" v spominskem kompleksu "Večnost" v Kišinjevu. Po vsej državi so potekale slovesnosti in prireditve.

Članki obravnavajo različne vidike medijske pokritosti in vpliva v povezavi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Poudarjajo uporabo "embedded" novinarjev in vplivnežev za širjenje propagande o Gazi. V Bruslju so potekali protesti proti umorom novinarjev v Gazi, kjer so poudarili, da ne gre za nesreče, temveč za usmerjeno množično ubijanje. Poleg tega poročajo o pojavu propalestinskih in proizraelskih skupin, ki uporabljajo umetnost kot sredstvo za izražanje svojih stališč, kot je primer s komitejem "Venice for Israel", ki nasprotuje uporabi umetnosti kot maske za propagando. Članki izpostavljajo tudi vpliv islamskega terorizma na zahodne medije in nastanek proizraelskih "vplivnežev".

V Bruslju so potekali protesti proti medijskim umorom novinarjev v Gazi, pri čemer so poudarili, da to ni "nevenska škoda", ampak ciljno usmerjen pokol. Seznam umorjenih novinarjev obsega 219 imen. Medtem se v Italiji pojavljajo kritike glede poročanja o konfliktu, pri čemer nekateri mediji opozarjajo na vpliv plačanih vplivnežev in propagande na informiranje o Gazi. Ustanovljen je bil tudi odbor "Venice for Israel" kot odgovor na pozive k bojkotu Beneškega filmskega festivala.

V Bruslju so potekali protesti novinarjev proti umorom medijskih delavcev v Gazi, pri čemer so poudarili, da ne gre za nenamerne žrtve, temveč za načrtno množično ubijanje. V Italiji je nastal odbor "Venice for Israel" kot odgovor na pozive k bojkotu Izraela na Beneškem bienalu, medtem ko so se pojavile kritike o pristranskem poročanju in propagandi v medijih glede konflikta, pri čemer so nekateri opozarjali na vpliv "vgrajenih" novinarjev in plačanih vplivnežev.